URBANI LEVIČARSKI MITI

Slovenski mediji nas vztrajno pitajo s ponavljajočimi se krilaticami. Večkrat izgovorjena laž postane resnica. Kdor ne verjame v resnico politkomisarjev in družbeno-političnih delavcev (novinarjev, sindikalistov), je čudak, ki ga ni strah neoliberalizma, saj mu nihče ne zna LOGIČNO objasniti kaj to zlo pooseblja… 

1. Degradacija socialne države – ZA

Švica v ustavi nima zapisnega vodila, da je Švica socialna država, je zgolj pravna država. Švicarski socialno-varstveni sistem sem si imel letos priložnost ogledati na večdnevni strokovni ekskurziji in je več kot očitno, da je Švica zelo socialna država. Predvsem pa je na tem področju zelo učinkovita in uspešna. Lokalne oblasti financirajo programe, ki dajejo vidne rezultate. K oblastem izvajalci pristopijo z rezultati in potem prosijo za financiranje, ne z jamranjem kot je to navada v Sloveniji. V Sloveniji so socialni transferji previsoki glede na minimalne plače (582 €), ki so ravno tako glede na produktivnost slovenskega gospodarstva previsoke. Pri tem ne trdim, da omogočajo dostojno življenje. Predvsem pa so ti transferji dolgoročne narave in zavirajo aktivacijo posameznikov na trgu dela. Govorim o dela zmožnih ljudeh in ne objektivno hendikepiranih osebah, za katere velja splošni konsenz, da jim družba pomaga. Ne boste verjeli, v Švici celo socialno podjetništvo deluje in se po krajši začetni fazi državnega financiranja, financira samostojno, na trgu. Zapis v ustavi, da je neka država pravna zadostuje za izvajanje potrebnih socialnih storitev in dolgoročni pomoči hendikepiranim ter kratkoročni pomoči tistim, ki jim je spodletelo na trgu dela. Sintagma socialna država je zgolj relikt polpreživelega socializma in sredstvo pridobivanja parazitskih rent, večni izgovor za financiranje države vsega od A do Ž. Nič ni zastoj, there is no free lunch! Zaradi obremenitev gospodarstva, izgubljamo delovna mesta, nova se počasi generirajo. Mi se moramo prilagajati trgu dela in ne trg dela nam! Nekoč sem se kljub visoki izobrazbi redno zaposlil kot slabo plačani fizični delavec, ko sem bil nekaj časa brez službe, prosim za malo spoštovanja, ravnajte enako, ne jamrajte, temveč raje kaj naredite zase in za družbo. 

2. Razprodaja družinske srebrnine (podjetij in bank v državni lasti) – zelo ZA

Najbolj odvraten Mencingerjanski mit je zgodba o nacionalnem interesu. Laž stoletja. Zadnjih 21 let samostojne Slovenije se brutalno razbija mit o državnem lastništvu v sončni prah. Kakovost upravljanja podjetij v državni lasti je v veliki večini primerov izrazito slaba, podjetja se v samostojni Sloveniji niso prestrukturirala, nismo samozadostna država, smo del svetovne konkurence. Večno subvencioniranje in dokapitaliziranje z davkoplačevalskim denarjem sta kriminalni dejanji. Tega denarja davkoplačevalci nikoli več ne bomo videli. Reševanje zavoženih političnih projektov s področja gospodarstva (Mura) in bank močno davčno obremenjuje privatni sektor. Politika zadnje čase celo govori o zaželenosti tujih investicij, a prodali pa ne bi ničesar? Nacionalnost lastništva je popolnoma nepomembna, važna je kakovost upravljanja. In če lastnik upravlja sam svoje podjetje, se bo obnašal za razliko od politično nastavljenih direktorjev in menedžerjev odgovorno, saj bo izgube občutil na svojem žepu. V Sloveniji se je tudi močno razpasla ideja očeta tajukunizacije Slovenije, Jožeta Mencingerja, da je notranje (tajkunsko) lastništvo dobro. Že, a banke so delile nezavarovane kredite ljubljencem Kučanovega foruma 21 za na prvi pogled rizične posle (Janković – Grep – stadion, Kordež – Merfin/Merkur) na lepe oči. Vsi interni in eksterni regulatorni mehanizmi so odpovedali, vključno z Banko Slovenije. Želim si, da bi se podjetja v državni lasti in banke iztrgale iz rok tranzicijskih vampirjev, tuje lastništvo me sploh ne moti, le, da ima upravljalec dober program. Model 25 + 1 delnica me ne prepriča, pod takimi pogoji za tako slaba podjetja nihče ne bo odprl denarnice. Tranzicijska levica nikoli ne bo spustila iz rok svojih samopostrežnih trgovin v obliki podjetij v državni lasti in bank. Abotno je, da mlajši bleferji kot je npr Matevž Frangež (SD) brbljajo o katastrofalnih posledicah prodaje premoženja tujcem. Tudi slovenska desnica nima iskrene želje po pridobitvi kakovostnih, pa četudi tujih lastnikov slovenskih podjetij in bank. 

3. Razdejanje/privatizacija visokega javnega šolstva – delno ZA

Sem za vavčerski sistem, vseeno mi je ali je šolstvo javno ali privatno. Na začetku bodo študenti zbirali med javnimi in privatnimi lažje programe, potem bo pa TRG sam IZLOČIL PROGRAME, KI PRODUCIRAJO NEZAPOSLJIVE KADRE. In prepričan sem, da bo na Filozofski fakulteti pol programov odpadlo, verjetno ste opazili, da vedno protestirajo samo tisti za javno šolstvo (torej, da mora država šolstvo v celoti plačati), ki so najmanj zaposljivi. Študij sociologije kulture je popolnoma ideološki in nepraktičen, pa so vedno prvi in zadnji na demonstracijah. Na Strojni fakulteti nihče ne protestira. Trenutno je slovenski visoki javni šolski sistem delno tudi zatočišče za nezaposljive osebe v privatnem sektorju. Visoko šolstvo je polno Miheljakov, ki 15 let niso objavili znanstvenega članka (vir COBISS). O kakovosti predavanj omenjene osebe sem se prepričal na lastne oči in ušesa, osip obiska predavanj je bil sramotno velik. Sistem je tudi krivičen do profesorjev, ki strokovno in znanstveno napredujejo in v večji meri kakovostno opravljajo svoj poklic. Potrebno je prečistiti hlev, ki se mu reče slovensko visoko šolstvo, financiramo na tisoče nezaposljivih in neuporabnih kadrov. Res verjamete, da pridobivate na Fakulteti za socialno delo vrhunsko izobrazbo ali pretežno ideološke floskule, s katerimi profesorjii opravičujejo svoj obstanek in valijo krivdo za gnilobo v Sloveniji na zunanje sovražnike kot sta bila nekoč kapitalizem in danes neoliberalizem? Vi pa mislite, da je kriv nek neoliberalizem in ne vaše neuporabno »znanje«? In da ne bi slučajno ti akademski cvetovi pustili v svoj sistem kakšne zunanje, tujce? Naša postkomunistična elita še vedno za svoj obstoj in regeneracijo potrebuje razvoj marksistične ideologije na vseh področjih (od ekonomije do psihologije). Zato so tudi tako zaprti pred tujimi idejami in vabijo samo tiste tuje goste, ki trobijo v isti rog. Če so takšni osebki želeli akademsko napredovati, so morali in še vedno morejo reproducirati marksistični neživljenjski balast in ustvarjati kot cerkev strah pred nekim nikoli videnim sovražnikom. Vavčerski sistem se je v številnih, tudi evropskih državah izkazal kot zelo učinkovito sredstvo čiščenja slabih fakultetnih programov. Na eksternih preverjanjih pa so se privatne fakultete bolj izkazale. 

Javno šolstvo - zatočišče nezaposljivih kadrov...

4. Privatizacija javnega zdravstva - večinoma PROTI, vendar…

Z idejo javnega zdravstva ni v samem bistvu nič narobe, problem nastane, ko se kot v Sloveniji na področju zavarovalnih sistemov in dobaviteljev pojavijo monopolisti oz. ostajajo- Ti dražijo cene storitev, kakovost pa se ne dviguje. Čakalne vrste za običajne državljane ostajajo, le posamezni pripadniki postkomunistične elite so javno priznali, da pridejo preko vrste (Jože Mencinger, Bernarda Jaklin). Torej slovensko javno zdravstvo privilegira višji sloj. Le ti grejo lahko preko vrste ali prinesejo kuverto z bankovci. Slovenija ima samo eno zavarovalnico na področju zdravstva, smo še vedno v totalitarnem sistemu, brez izbire po cenejših in boljših storitvah? Verjamem, da bi konkurenca močno pritisnila na zdravnike, da delajo bolj učinkovito in stisnila naročnike medicinske opreme, da dobavitelje izbirajo pošteno in vestno. Tudi ta sistem je krivičen do zdravnikov, ki dobro opravljajo svoj poklic. Gre za lažno solidarnost oz. za solidarnost z neučinkovitimi zdravniki in dobavitelji precenjene medicinske opreme in pravnimi in drugačnimi svetovalci, ki požirajo milijone davkoplačevalskega denarja, pacienti pa nezadovoljni čakajo in trpijo. Ne nasedajte nesmiselnim primerjavam Matjaža Hanžka s švedskim zdravstvenim sistemom. Tam so pacienti po anketnem preverjanju bistveno bolj zadovoljni kot pri nas. 

5. V Jugoslaviji smo živeli krasno – NONSENSE

Vsak je imel službo, vsak je dobil kredit za hišo, bratstvo… A ne pozabimo, da takoj, ko je zmanjkalo poceni kreditov oz. nepovratnih sredstev od kapitalističnih ZDA, je v začetku osemdesetih Jugoslavija mednarodno bankrotirala, konec osemdesetih pa še notranje, ker ni bila zmožna financirati proračuna. Slednje zveni znano? Ste pozabili na brutalno inflacijo, na državljansko vojno kot posledico nevzdržnega socializma z vulgarnim egalitarizmom in prerazdeljevanjem? Mimo grede – vsak, ki se je v času življenja v Jugoslaviji peljal v npr Zahodno Nemčijo, je videl v kakšni kloaki živimo Jugoslovani in v kakšnem blagostanju in pravičnejšim sistemu živijo Zahodni Nemci.

Ste pozabili na inflacijo iz konca osemdesetih let? Smo Slovenci mazohisti?

6. Dohodkovna enakost je naš cilj - zelo PROTI

Moj cilj je to, česar v Sloveniji nimamo, enakost pred zakoni in ne dohodkovna enakost. Sem za meritokratska načela, če si nekdo pošteno zasluži več kot jaz, ker je bolj prizadeven, inovativen,…, mu privoščim, da je materialno veliko bolj situiran kot jaz. Razumem pa Slovence do neke mere, saj si veliko bogatih Slovencev denarja ni zaslužilo na pošten način, temveč s prevarami, krajami in ostalimi malverzacijami (Mencinger, Janković, Zidar,…).

7. Privatni podjetniki so (fevdalno) zlo - zelo PROTI

Gre za osebe, ki omogočajo, da javni sektor sploh finančno preživi in da je proračun stabilen (v Sloveniji seveda zaradi omenjene mantre to ne drži). Privatni podjetniki nam, ki delamo v javnem sektorju omogočajo, da dobivamo plače. 

8. proti kapitalu - zelo PROTI

Če ste res proti kapitalu, zakaj se potem zavzemate za višje plače? Ste pomislili, da zdravnike in učitelje v javnem sektorju nekdo plača. Bodo po vaše tako solidarni, da bodo delali pro bono? Bi vi pripadniki 15 o delali brezplačno?