sreda, 27. februar 2013

MAGISTRA ALENKA BRATUŠEK



Ker je strokovnjakinja za proračunske zadeve magistra Alenka Bratušek pretendentka za premierski položaj, si poglejmo nekaj novosti, ki jih magistra uvaja v svojem znanstvenem delu. Podobne inovacije smo poznali ob njenem preteklem delu na delovnem mestu direktorice direktorata za proračun, lahko pa jih pričakujemo tudi na poziciji premierke. Danes torej ne bom pisal o proračunskih primanjkljajih, ki jih je pridelala RS v letih službovanja magistre v vlogi direktorice direktorata za proračun.

Zanimivo znanstveno delo si lahko preberete tudi sami na:

Zanimivo znanstveno delo

Poglejmo si nekaj novosti, ki jih strokovnjakinja uvaja v svojem življenjskem opusu, ki brez naslovnic, kazal in prilog obsega 74 strani, skupaj pa 88 strani.

1.    Kreativno računanje odstotkov
Stran 55: »Imela sem srečo, da si bili zaposleni pripravljeni sodelovati z mano, saj sem lahko opravila intervju kar z 21 zaposlenimi, to pa pomeni 10 % vseh zaposlenih. V JGZ Brdo je bilo na dan 10.6.2005 200 zaposlenih, od tega 112 oziroma 53,3% odstotka žensk in 98 oziroma 46,6% moških.«

112/200*100 = 56 %
98/200*100 = 49 %
53,3 % + 46,6 % = 99,9 %; 0,1 % je bilo transvestitov
200/21*100 = 10,5 %

2.    Raztegnjena povprečja
Stran 55: »Povprečna starost sodelujočih je med 35 in 45 leti.«

Ta trditev je identična trditvi, da je v povprečju sodelovalo največ žensk in moških.

3.    Inovativno seštevanje
Str. 11: »V letu 2003 je bilo takšnih zasebnih izvajalcev 44, največ od tega - 17- na področju predšolske vzgoje – vrtci, sledijo višje strokovne šole – 15, visokošolski zavodi – 8, srednje šole – 7 in osnovne šole – 4.«

17 + 15 + 8 + 7 + 4 = 51
Pomeni, da 7 zasebnih izvajalcev sedi na dveh stolčkih?

4.    Kreativno računanje odstotkov II. del
Str. 18: »Prva stvar je minimalna plača, ki se je ne začetku zdela sramotno nizka, saj je znašala le 3 funte 60 na uro... Danes minimalna plača znaša 5 funtov 80 na uro, kar je približno 2.030 SIT, kar pomeni porast za 75%.«

5.80/3.60 = 1.61*100 = 61,11 %
13,89 % plače gor ali dol, verjetno bi se tudi sindikati strinjali s tem…

5.    Kreativni pravopis
Uklepaj in zaklepaj sta lahko tudi nestični ločili; tudi znak za odstotek (%) postane levostično ločilo. Pike pri datumih niso več levostična ločila. Postavljanje vejic dobi nove, lirične dimenzije.

Računske inovacije, ki jih uvaja Alenka Bratušek v svoji magistrski nalogi, smo spoznali ob njenem preteklem delu v vlogi direktorice direktorata za proračun, lahko pa jih pričakujemo tudi na poziciji premierke.

6.    Metodološke inovacije
Str. 82 metodološko orodje anketa, dobi nov naziv – intervju. V »intervjuju« so možne samo ekstremne možnosti. A. Bratušek petstopenjske lestvice ne pozna: prvo vprašanje: »Ste bili seznanjeni s pripravami na spremembe...«: možni odgovori so: »a) sploh nisem bil seznanjen; b) sem bil slabo seznanjen in c) sem bil dobro seznanjen

Kaj pa tisti, ki so bili delno seznanjeni z nekaterimi spremembami? Vsi odgovori na vprašanja so strukturirani na enak način.

7.    Navajanje virov I.
Znanstveni viri magistrskih nalog se razširijo na priloge slovenskih rumenih časopisov kot je priloga časopisa Delo Polet (stran 18, 82).

8.    Navajanje virov II.
Kljub temu, da je virov zgolj 34, uvaja nov varčni način citiranja in sicer v besedilu ne navaja strani publikacij, zgolj letnico in avtorja. Večina magistrinega akademskega besedila pa sploh ne pozna navajanja virov. Uvaja tudi citatske akrobacije kot je članek Martine Trbanc, ki v zaključnem navajanju virov postane Trmanc, M (1996): Teorija in praksa ISBN 86-80227-46-3, str. 287-310. O tem zakaj je gospa, zaposlena na MDDSZ dobila nov vzdevek in zakaj naslova članka A. Bratušek ni objavila, govorijo zlonamerni forumi, da si je nekaj njenega besedila prisvojila. Ampak to, da je magisterij gospe Bratušek plagiat so zgolj zlobni jeziki. Čas bo pokazal, da stranke, legitimne nasladnice KP v Sloveniji ne goljufajo in politične delavce te struje sestavljajo zgolj strokovnjaki z akademskimi in praktičnimi referencami kot je magistra Alenka Bratušek.

16 komentarjev:

  1. Pozabil si še, da ne zna niti seštevati.

    112 + 98 = 210

    OdgovoriIzbriši
  2. Je to tistih 0,1 % transvestitov, ki so izpadli pri izračunu 53,3 % + 46,6 % = 99,9 %? :-(

    Sicer je pa inovativno seštevanje pod točko 3. :-(

    To drugače ni hec, da taki ljudje krojijo našo usodo.

    OdgovoriIzbriši
  3. No, no, no, ne samo pljuvat Alenke. Mogoče lahko pa to: 17 + 15 + 8 + 7 + 4 = 51 tudi s proračunom naredi? Bonifacij, preden skočiš - hecam se! ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. Sem pa opazil, da, če upoštevaš številko 210, so pa procenti v prvem izračunu celo pravilni, le zaokrožila je slabo.

    Še vedno šlamparija ob upoštevanju, da je diplomirala na naravoslovno-tehniški fakulteti.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Res je. Ampak si predstavljaš kaj bi rekel Semolić, če bi odpustili 10 oseb od 210?

      Izbriši
  5. Kje v tujini lahko vnovčiš tak ali drugačen magisterij, potrjen na slovenski univerzi? Na svetovnem seznamu univerz, slovenskih namreč ni ali so pa nekje na repu. Torej kam s tem izdelkom ? Samo v tej preljubi državi se to upošteva v javni upravi, kjer je vrednsotni sistem takšen kot je, nagrajen si po stopnji izobrazbe.

    OdgovoriIzbriši
  6. Kje v tujini lahko vnovčiš tak ali drugačen magisterij, potrjen na slovenski univerzi? Na svetovnem seznamu univerz, slovenskih namreč ni ali so pa nekje na repu. Torej kam s tem izdelkom ? Samo v tej preljubi državi se to upošteva v javni upravi, kjer je vrednsotni sistem takšen kot je, nagrajen si po stopnji izobrazbe.

    OdgovoriIzbriši
  7. V Švici!

    Hecam se. :-)

    Švica vendar v ustavi nima zapisanega, da je socialna država tako kot Slovenija. Zato žal tam za razliko od Slovenije, na podlagi slabo napisanih seminarskih nalog in objav v Rdeči prilogi rumenega Dela (Mencinger) človek ne more dobiti udobne službe v javnem sektorju, postati vladni svetovalec ali postati zaslužni profesor/rektor univerze.

    OdgovoriIzbriši
  8. Pozabil si, da ne loči med Anglijo in VB.

    OdgovoriIzbriši
  9. Ali loči med znanstvenim magisterijem osme stopnje in seminarsko nalogo drugega letnika srednje šole?

    OdgovoriIzbriši
  10. Če bi bil jaz učitelj v srednji šoli in bi odkril take računske napake, seminarska ne bi šla skozi, če bi jih bilo toliko kot pri njej, bi dal dijaku za naučiti se računati in potem test, preden bi sprejel seminarsko nalogo.

    OdgovoriIzbriši
  11. @Bonifacij - Ampak mentor magistre AB Dr. Veljko Rus iz FDV ceni, da so njegove študentke inovativne (tudi pri računanju).

    OdgovoriIzbriši
  12. Drugega kot podn ne morem reči.

    Ta magistrska ni dobra niti za eno diplomsko. Ampak očitno ima FDV inovativne standarde za zahtevnost magisterija ...

    In to naj bo naša bodoča predsednica vlade.

    Da ne govorim o tem da je bila kot diplomirana šivilja šefica sektorja za proračun. Bi pričakoval kakega s finančno izobrazbo.

    OdgovoriIzbriši
  13. Predvsem so problematične reference iz prakse, še bolj kot akademski nivo... :-(

    OdgovoriIzbriši
  14. hehe
    to se zgodi, ko idiot analizira 2 strani od 88-ih

    tudi v megli se kdaj zgodi, da zrno slepo kuro najde ;)

    OdgovoriIzbriši