IZJAVA TEDNA: ALOJZ IHAN - PACIENT NAJ DOBI RAČUN

Vlada SRS nas že pol leta obstreljuje s sloganom »Vklopi razum, zahtevaj račun«, saj naj bi bila siva ekonomija jedro slovenske neuravnoteženosti javnih financ in posledične finančno-dolžniško-socialne krize, ki se SRS kar ne neha oklepati.

Ker ta pravila veljajo samo za davkoplačevalce SRS, se je vlada SRS v jeseni 2013 inkognito zadolžila na obvezniškem trgu, po več kot dvakrat višjih obrestnih merah (4,87 % za triletne obveznice) kot Španija, za katero velja, da je globoko v krizi. Nikoli nismo izvedeli, kdo si bo bogato obliznil prste, ker davkoplačevalci nismo dobili računa.

 

velja samo za davkoplačevalce, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravje sta izvzeta

Nadaljevanje mojega razmišljanja je predstavil ALOJZ IHAN, v članku - Minister brez računa, ki je bil objavljen na portalu Siol, 3. 2. 2014.

Objavljam nekaj citatov, ki vsebujejo heretične misli o konkurenci na slovenskem zavarovalniškem trgu.

»Za opis te rešitve pa zadoščajo tri besede: Pacient dobi račun. Podoben tistemu po popravilu avtomobila. Le da namesto rezervnih delov, kleparskih ur, barv in motornega olja pacient dobi specificiran seštevek storitev, ki jih je bil deležen: prvega pregleda, laboratorijskih preiskav, rentgenov, ultrazvokov, kirurških ur, protez, bolniških hotelskih storitev (bivanje, hrana, nega).

Zato je realen zdravstveni (ob)račun osnova vsake smiselne zdravstvene reforme. Vsak pacient naj za zdravljene dobi specificiran račun. In izključno od tega računa naj zdravstvene ustanove (pre)živijo in se razvijajo. Vse te račune pa naj v imenu državljanov plačuje država tako, da denar v obliki zdravstvenega davka pobere na en kup, potem pa s tega kupa plačuje omenjene račune. Na ta način je zdravstvo javno in solidarno, ker imajo vsi prebivalci zagotovljen enak dostop do zdravstvenih storitev …

Kar pa nima nobene zveze s tem, kateri zdravstveni izvajalci bodo izbrani za izvajanje tega milijardnega posla – zasebni, državni, tuji, domači. Za davkoplačevalce je bistveno le to, da za svoj denar od izvajalcev dobijo največ. To je edini interes javnega zdravstva – da državljani za svoj denar dobijo največ …

Znanje, kako za določeno količino denarja dobiti največjo zdravstveno korist, imajo pač uveljavljene zdravstvene zavarovalnice, ki so se v desetletjih naučile brez ovinkarjenja pogajati za tako ceno, kakovost in vrsto zdravstvenih storitev, ki so za določeno raven zdravstvenega standarda optimalne. In teh zavarovalnic nobena slovenska bolnišnica ne bo mogla prepričati, da nekaj, kar velja in deluje v Avstriji ali na Češkem, v Sloveniji ne velja, ker smo nekako posebni …

Zato mislim, da zdravstvo predvsem potrebuje račune. To bi bila edina resnična reforma. Vsak bolnik naj dobi račun.«